Jaepien 1850 raejeste jïh dej minngemes luhkiejaepiej raajan dle veanhteme åarjelsaemieh åarjemes Nöörjese böötin goh akte bielie dejstie saemijste noerhtelisnie, dagke 12-1500 jaepieh mænngan. Vååjnoe goh urrebe dotkeme daam histovrijevuajnoem jarkoe.
Uvtemes dle doh orre vuekieh DNA-byjrehtalleminie mah orre daajroem vedtieh. Lissine åtnose vaeltedh orrestamme analyjsevuekieh dejtie jeatjah gaaltijidie, dle dotkijh lin maahteme jeatjah teorijh saemiej bïjre buektedh: Gubpede böötin, guktie lin vaanterdamme jïh mij daam åålmegem devverde etnihkeles tjåanghkan gårredamme goh raaktan leah.
Åarjelsaemien dajve
Arkeologeles gaavnoej mietie dle dotkeme jeahta dajve åvtehistovrijen tïjjen lij daan baelien Saltoduottaren raejeste jïh Elverumen raajan, jallese Buskeruden gåajkoe, jeenjemes Trööndelageste jïh abpe Helgelaante. Aaj stoerre bielieh Sveerjeste seamma noerhte/åarjelraedtie. Daan baelien dle dïhte dajve gusnie saemieh bovtsigujmie gïehtelieh, mij dan åvteste lea unnebe jïh ektiedamme dan låemties bovtsegåatoemasse: Jeenjemes Helgelaanteste, jïjnje Noerhte-Trööndelageste, sisnjelds Åarjel-Trööndelageste jïh ånnetji Hedmaarhkeste noerhtelisnie. Elgå maahta raaste årrodh daelie.
Doh voestes dåehkieh mah böötin vaanterden lin tjïelke vijremealmetjh mah jieliemassem guelijste, vijrijste, muerjijste jïh sjædtojste åadtjoejin. Almetji lin dïrregh jïh vaeknieh gierkeste, måareste jïh moereste. Gellie stoerretjuetie jaepieh dah teknihkem bueriedin daej ïebnigujmie, jïh ektiedimmien mubpiejgujmie jïh åesiestimmien tjïrrh dah iktemearan orre ïebnh reeblin, uvtemes ruevtie, jïh mænngan gaskeaalteren aaj vuetjemevaeknieh.
Gïele jïh geenah
Man fåantoen gaavhtan maahta daan biejjien aktem dejstie båarasommes sïjsevaanterdimmiedåehkijste ryöknedidh goh saemieh? Daesnie unnemes njieljie gaaltijevåaromh mej vööste daejremealmetjh nahtedieh. Arkeologeles gaavnoeh maehtieh ektiedimmiem vuesiehtidh gaskem doh båarasommes gaavnoeh jïh dagkerh mejtie maahta ektiedidh urrebe tïjjese, sijjide jïh saemide goh utnijedåehkie. Histovrijes gaaltijh hellensken jïh romeri tïjjeste, boelhken 500 jaepieh mijjen tïjjeryöknemen åvtelen jïh 500 jaepieh mænngan: Daesnie neebnesovveme sislaantesne, dan sisnie mij gohtjesovvi Scandia – jïh dagke aaj dan sisnie mij daelie lea Polene – akte giefieslaaketje åålmege veasoeji, gåetehts jïh vaeknehts, gåårveldahkesne skåerresne jïh dueljesne jïh gohtjesovvi phinnoi jallh fenni. Dennie jatnoeh laantesne dah moerefealloej nelnie vaanterdin, daelie dah screefinni gohtjesovvin.
Daate maahta gaavnojde dåarjedidh dej minngemes jaepiej, gosse lea DNA-pryövi bïjre. Daesnie hov tjïelke dïhte åarjelsaemien aerpie almetjetjïertine gååvnese mah leah vaanterdamme dovne gaskoeh Europeste, Tysklaanten bijjelen Skandinavijen gåajkoe, goh åeksieh luvlielistie, eevre goske Ural-dajvese bööti. Dan minngemes neebneme sisnie lea aaj gïeleaerpie, mij aaj naa tjïelkelaaken tjuvtjede Uralen luvhtie Skandinavijen vööste, men aaj åeksieh Baltikumen/Polenen vööste.
Tsevtseme jïh evtiedimmie
Destie maahta sov uvte vuejnedh akte åålmegetjïerte mij vaanterdimmiej jïh stoerretjuetie jaepiej tjïrrh lea gïelem jïh geene-aerpiem dååsteme dejstie tjïertijste mejtie gaavnesjin, båateme dan sisnjelds Skandinavijen gåajkoe jïh mænngan desnie orreme. Orre dåehkieh mah leah båateme vaanterden ? mejtie jeenjemes aervede germanen tjïertijste båetieh ? uvtemes mearoegeajnoem böötin, daajroem meatan utnin metallen, åakereåtnoen jïh kluhtere-eelemen bïjre. Daesnie akte tjïelke gaskese jïh låtnoehtimmie orreme, men ajve såemiesmearan akte geene-etihkeles tsevtseme orreme. Dan åvteste maehtebe daan biejjien åarjelsaemieh ryöknedidh goh akte dejstie maadtege almetjedåehkijste mah mijjen dajvide böötin jïengetïjjen mænngan, jïh daesnie dan mænngan orreme.
